»Zahvala gre internemu oddelku, oddelku za dializo, enoti intenzivne nege in terapije, oddelku za rentgenologijo, laboratoriju za klinično terapijo, bolnišnični lekarni, urgentnemu centru, kirurškemu oddelku, službi CIS, oddelku za anestezijo … Upam, da nisem koga izpustil,« je naštel primarij Boštjan Leskovar.
Petindvajset let žilnih pristopov
Morda je naključje, a z žilnimi pristopi so se v bolnišnici začeli ukvarjati pred 25 leti, v obdobju, ko je zdajšnji primarij končeval poklicno specializacijo. Sprva je bil v bolnišnici majhen del žilne medicine, začeli so diagnostiko in topljenje strdkov. Leta 2006 so opravili prvi operativni poseg, pozneje so ti postali redni. Na začetku v manjšem obsegu, od deset do 30 na leto. Sledile so prve operacije kratkega spajanja žil, nato pa so začeli vstavljati trajne katetre, kar še danes izvajajo skoraj edini v Sloveniji. V zadnjem času so to začeli izvajati tudi v Ljubljani, večino pa opravijo v Trbovljah. Pacientom so vstavili več tisoč trajnih katetrov, kar so nadgradili z dializnimi porti, porti za terapijo in prehrano ter za kemoterapijo. Leta 2012 je bilo približno 80 posegov, začeli so izvajati tudi notranje žilne posege. Štiri leta pozneje so začeli vstavljanje žilnih in bioloških protez. V skladu z razvojem, raziskavami in operacijami so povečevali število programov. Lani so tako opravili že 345 posegov. Izvajajo vse posege, konstrukcije, rekonstrukcije, znotrajžilne posege, hibridne posege, katetre, hirografe. Redno se udeležujejo tudi vaskularnih kongresov.
»Enota žilnih pristopov je postala točka na zemljevidu Evrope. Kot majhna bolnišnica smo v evropskem centru in tako smo postali priznani. Ob tem ta enota deluje z malo kadra, kot pravzaprav večji del naše bolnišnice. V enoti je primarij Boštjan Leskovar, dve drugi kolegici in dva kirurga ter ena medicinska sestra. Delo enote je skupinsko, za nemoteno delovanje je potrebno usklajevanje. Vsi si prizadevamo za kadrovsko okrepitev in utrditev enote, saj so k njej priključene tudi ekipe drugih oddelkov. Prav tako smo si zadali, da letos opravimo še več posegov kot lani,« pravi strokovna direktorica Tadeja Jelenko.
Gonilna sila primarij
Vlogo trboveljske bolnišnice za referenčni evropski učni center so presojali trije ugledni profesorji, ki delajo v takih centrih. Na čelu oddelka za žilne pristope je primarij Boštjan Leskovar. Pred dvema letoma je bil izvoljen v svet evropskega združenja za žilne pristope.
Enota žilnih pristopov v SB Trbovlje je v organigramu registrirana od leta 2016. »Opravljamo kemodializno zdravljenje in zdravljenje z zdravili v žilo. Kemodializno zdravljenje je sicer trenutno večinsko. Začeli smo z zasavskimi bolniki in tistimi iz vzhodne Slovenije, zdaj pokrivamo vso državo. V Sloveniji je sicer ta hip približno 1700 žilnih bolnikov,« pravi Leskovar. Pri delu se srečujejo tudi z vse težjimi oblikami obolenj. Dializni bolniki so v zadnjem obdobju bolj polimorbidni oziroma imajo več bolezni hkrati in je žilni pristop vse bolj kompliciran. Zato je treba nenehno hoditi v korak s časom, razvojem, raziskavami in izobraževanji. V učnem centru so začeli izobraževanje specializantov nefrologije. Zdaj v majhno in edino zasavsko bolnišnico, ki je bila v preteklosti večkrat trn v peti politiki in zaradi finančnih težav na tapeti tudi za zaprtje, poleg slovenskih prihajajo tudi strokovnjaki iz Evrope in sveta.