Prvi pisni viri o bolnišnični zdravstveni službi v krajih, kjer se soteska Save zelo zoži, segajo v obdobje, ko so gradili južno železnico. Za te delavce so zgradili v Hrastniku bolnico. Vodil jo je začasni rudniški zdravnik kirurg Florjan Puschhauser, doma iz Šlezije.

Pomembno vlogo pri nastanku in razvoju bolnišnične zdravstvene službe v Trbovljah je imela premogokopna družba, ki je z Bratovsko skladnico skrbela za bolne, invalidne in starostno onemogle rudniške delavce in njihove svojce.

Člani v Bratovski skladnici so se delili na stalne in na nestalne. Stalni člani so imeli pravico do bolniške oskrbe in nekakšne pokojnine, nestalni člani pa samo do bolniške oskrbe, ki je obsegala zdravniško pomoč, zdravila in sprejem v bolnico. Bolniška oskrba je pripadala tudi ženi in otrokom člana.

Okrog leta 1870 je v Trbovljah deloval dr. Florjan Froehlich, ki je deloval v ambulanti z nekaj posteljami. To je bila stara rudniška erarična bolnica, ki je bila po letu 1876 spemenjena v samski dom.

Pisni viri nadalje navajajo, da je Maurerjeva hiša med Terezijo in Kurjo vasjo postala naslednja improvizirana bolnišnična zgradba.

V letih 1876 in 1877 so z denarjem bratovske skladnice zgradili novo bolnišnico na Vodah. Imela je tri bolniške sobe z 42 posteljami. V tej bolnici so od leta 1876 do 1879 nastavili tudi usmiljene sestre za nego bolnikov. V stavbi je bila tudi kapela, posvečena brezmadežni devici Mariji.
Kmalu je postala ta bolnica premajhna. Bratovska skladnica je kupila svet pod Loško cerkvijo sv. Nikolaja. Leta 1911.

Nekaj let po prvi svetovni vojni, natančneje leta 1921 je Upravni odbor Bratovske skladnice imenoval posebni gradbeni odbor, ki naj bi pripravil načrte in razpisal gradnjo. Gradnja nove bolnice se je začela v juliju 1923. Dne 22. novembra 1925 je bila njena slovesna otvoritev. Nova bolnica je bila namenjena le zaposlenim in upokojenim rudarjem in družinskim članom iz Trbovelj in Hrastnika. Drugi bolniki so bili sprejeti le v primeru življenske nevarnosti. Nova bolnišnica je imela 80 bolniških postelj, razmeščenih v 19 bolniških sobah.

V obdobju do druge svetovne vojne je bilo opravljenih nekaj posodobitev kot so dvigalo za hrano, čajne kuhinje in dodatni bivalni objekti za osebje.

Leta 1941 je okupator spremenil bolnišnico Bratovske skladnice v splošno bolnišnico, ki je v tem času sprejemala bolnike od Laz do Radeč. V tem času se je število postelj povečalo na 120.

Po letu 1945 je bolnišnica večkrat menjala ustanovitelja, kar je gotovo negativno vplivalo na njen razvoj. V tem času se je območje bolnice skrčilo na tri zasavske občine (Hrastnik, Trbovlje in Zagorje).

Po drugi svetovni vojni je bolnišnica doživela tudi notranje organizacijske spremembe. Prva taka sprememba je bila, da so otroke ločili od odraslih bolnikov in jih namestili v skupni otroški sobi.

Prva babica je bila sprejeta 1947, leto kasneje pa so se pridobile štiri bolniške postelje za porodnice.

V novembru leta 1953 je bil splošno medicinski del bolnišnice ločen na kirurško - ginekološki oddelek in interni oddelek. Leta 1956 je bila ustanovljena transfuzijska postaja, leta 1959 pa je prišlo do ločitve kirurškega oddelka in ginekološkega oddelka, ki se je priključil porodnišnici.

Leta 1961 se je pričela gradnja nove otroške bolnišnice. Dokončana je bila novembra 1963.

Od 1. januarja 1964 je bil ustanovljen Ginekološko - porodniški oddelek, istega leta pa tudi Rentgenski oddelek.
Prostora je bilo vse manj.

V letu 1968 je bil zgrajen levi prizidek, leta 1973 pa desni prizidek. Oba prizidka sta predvsem povečala število postelj in rešil problem specialističnih ambulant na Internem in Ginekološko porodnem oddelku.

Problem dializnih bolnikov smo rešili leta 1984 z izgradnjo Dializnega oddelka.

Splošna bolnišnica Trbovlje spada v skupino najmanjših slovenskih splošnih bolnišnic in v svojem okolju izpolnjuje poslanstvo, ki ji ga nalaga ustanovitelj.

Konec leta 1997 je imela bolnišnica 158 posteljin 312 zaposlenih. Od tega je 20 zdravnikov specialistov, 7 zdravnikov specializantov, 6 zdravstvenih delavcev in sodelavcev z visoko izobrazbo, 34 višjih medicinskih sester, 16 ostalih zdravstvenih delavcev in sodelavcev z višjo izobrazbo, 85 medicinskih tehnikov, 42 ostalih zdravstvenih delavcev in sodelavcev s srednjo izobrazbo ter 102 delavca z nepopolno srednjo in osnovnošolsko izobrazbo.

Od 1993 dalje je ustanovitelj Splošne bolnišnice Trbovlje Vlada Republike Slovenije.

 

Od ustanovitve bolnišnice leta 1925 pa do danes so bolnišnico vodili direktorji:

dr. Tone Cizelj od leta 1925 do leta 1941
prim. dr. Alois Rimml od leta 1941 do leta 1945
prim. dr. Virgil Krasnik od leta 1945 do leta 1968
prim. dr. Jože Kerstein od leta 1968 do leta 1980
Tomaž Vahtar, dr. med. od leta 1980 do leta 1983
Franc Rajšek od leta 1983 do 1984 (vršilec dolžnosti)
Florijan Plevnik od leta 1984 do leta 1987
mag. Branko Vurnek, dr. med. od leta 1987 do leta 1990
Rudi Zupan, dr. med. od leta 1991 do leta 2004
Marina Barovič, univ. dipl. ekon. od leta 2004 do leta 2017
dr. Romana Martinčič, spec.manag. od leta 2017 do leta 2021
Metod Kurent, dipl. inž. str., spec. od leta 2021 dalje

Skozi leta so se oblikovali posamezni samostojni bolnišnični oddelki. V določenih obdobjih so jih vodili naslednji predstojniki, ki so sodelovali pri oblikovanju strokovnega dela bolnišnice:


Predstojniki Internega oddelka:

  • dr. Olga Škerbic - Kerstein (1956 - 1984)
  • Štefan Brvar, dr. med. (1984 - 2006)
  • Rafael Černuta, dr. med. (2006 - 2012)
  • prim. asist. Boštjan Leskovar, dr. med., FESC, od 2012 dalje

Predstojniki Kirurškega oddelka:

  • prim. Virgil Krasnik, dr. med. (1945 - 1968)
  • Anton Murgel, dr. med. (1968 - 1972)
  • prof. dr. Marijan Južnič (1972 - 1974)
  • dr. Marjan Kržišnik (1974 - 1976)
  • Tadej Guna, dr. med. (1976 - 2008)
  • Anka Župan Prelesnik, dr. med. (2008 - 2011)
  • Marko Rifel, dr. med., od 2011 dalje

Predstojniki Ginekološko porodnega oddelka:

  • prim. Boris Mušič, dr. med.(1964 - 1973)
  • prim. Anton Kastelic, dr. med. (1973 - 1990)
  • mag. Jože Čuk, dr. med. (1990 - 2009)
  • mag. Miroslav Jurca, dr. med., (2009 - 2016)
  • Andrej Pogačnik, dr.med., od 2016 dalje

Predstojniki Pediatričnega (Otroškega) oddelka:

  • prim. Ludvik Kramberger, dr. med. (1964 - 1987)
  • Jožica Škerbic, dr. med. (1987 - 1993)
  • mag. Magda Lušić, dr. med. (1993 - 2009)
  • mag. Nenad Terzić, dr. med. (2009 - 2013)
  • mag. Marjeta Tomšič Matić, dr. med. (2013 - 2016)
  • dr. sc. (Republika Hrvaška) Lili Mikecin, dr. med., od 2016 dalje

Predstojniki Radiološkega oddelka/Oddelka za radiologijo:

  • Vlado Pešec, dr. med. (1959 - 1996)
  • Željko Radič, dr. med. (1997 - 2004)
  • Alenka Senica Kirn, dr. med. (2004-2017)
  • Jadranka Košir, dr.med. (v.d. 2018 - 2020 in predstojnica oddelka 2020 - 2023)
  • dela in naloge predstojnika do imenovanja novega opravlja Tadeja Jelenko, dr. med., spec. int. med., predstojnica Urgentnega centra Trbovlje in strokovna direktorica, od 2023 dalje

Predstojniki Oddelka za anestezijo:

  • Ivka Krasnik, dr. med. (1956 - 1970)
  • dr. Harold Hofman (1970 - 1973)
  • Marija Petrun Ulaga, dr. med. (1980 - 1984)
  • Majda Selevšek, dr. med. (1984 - 2004)
  • Andreja Pražnikar, dr. med. (2004 - 2008)
  • Dragoslav Aleksić, dr. med. (2008 - 2011)
  • Tomaž Uršič, dr. med., (2011 - 2016)
  • Mirjam Golub, dr. med. (2016-2017)
  • Katja Kalan Uštar, dr .med. (2018)
  • Tomaž Uršič, dr. med. (2018-2020)
  • Katja Kalan Uštar, dr .med., od 2020 dalje

Predstojnik Oddelka za dializo:

  • prim. Anton Adamlje, dr. med. (1993 do 2021)
  • prim. asist. Boštjan Leskovar, dr. med., FESC (v.d. 2021 - 2023)
  • prim. asist. Boštjan Leskovar, dr. med., FESC, od 2023 dalje

Predstojnica Oddelka za raziskovalno delo in izobraževanje:

  • Tjaša Furlan, dr. med. od 2022 dalje

 

Predstojniki Oddelka za transfuzijo (od 2008 ni več oddelek SBT):

Ivka Krasnik, dr. med. (1956 - 1976)
Mario Slokan, dr. med. (1976 - 1997)
Nenad Terzić, dr. med. (1997 - 2004)
Rudi Zupan, dr.med. (2004 - 2008)