Funkcionalna kardiološka diagnostika

Ultrazvočna preiskava srca omogoča pregled srčnih votlin, njihovih sten in zaklopk. Ob tem lahko ocenimo funkcijsko stanje srca oz. sposobnost krčenja in sprostitve srčnih sten in prisotnost morebitnih motenj pretoka krvi preko zaklopk.
 
Preiskava v povprečju traja 30 minut. Ob tem pacient večino časa leži na levem boku. Preiskava je neškodljiva, ponovljiva, neboleča in povsem nenevarna. Telesnih obremenitev med preiskavo ni. Občasno preiskavo dopolnimo z dodajanjem kontrasta v veno ali z dodajanjem zdravil, ki stimulirajo moč krčenja srca. V primeru slabše vidljivosti ali usmerjenih diagnostičnih pregledov lahko pacienta usmerimo na transezofagelano preiskavo, ki je invazivna, podobna gastroskopiji. Traja 10-15 minut. V primeru težkega prenašanja preiskave je možna delna sedacija (pomiritev) z uporabo zdravil, pri čemer je pogoj teščost (preiskovanec ne sme uživati hrane in pijače vsaj 6-8 ure pred preiskavo).

asist. Tjaša Furlan, dr. med., spec. int. med.
asist. Veronika Grilj, dr. med., specializantka int. med.
prim. asist. Boštjan Leskovar, dr. med., spec. int. med., FESC

Obremenitveno testiranje srca pomeni fiziološki test srca na napor, ki ga izzovemo na kolesu ali traku. Ob tem testiramo srčno rezervo, ki nam pove, ali lahko srce zagotovi zadosten pretok krvi med naporom in telesno kondicijo.
 
V SB Trbovlje za ta test uporabljamo sobno kolo. Pred testom pacienta stehtamo in izmerimo višino, opravimo test pljučne funkcije, ki poteka tako, da pacient trikrat zaporedoma na vso moč pihne zrak skozi merilec pretoka, ki nato izriše krivuljo in izmeri hitrosti pretoka zraka. Sledi meritev krvnega tlaka in posnetek EK, najprej leže, nato sede. Nato začnemo z obremenitvijo na kolesu po protokolu, ki je določen za bolnika glede na njegovo starost, telesno stanje in konstitucijo. Obremenitev se stopnjuje vsaki 2 minuti vse do maksimalne predvidene stopnje. Ob tem merimo krvni tlak vsaki 2 minuti in ves čas snemamo EKG. Po opravljenem testu opravimo ponovno meritev krvnega tlaka in zaporedno snemanje EKG do popolne normalizacije posnetka. V primeru pojava težke sape, bolečin v prsih, EKG sprememb ali padca krvnega tlaka, pojava fizične nemoči ali na željo bolnika, test lahko prekinemo predčasno. Po preiskavi pacient ostane pod delnim nadzorom običajno še 20 do 30 minut.
 
Ker s preiskavo testiramo sposobnost povečanja krvnega obtoka srca lahko, v nadzorovanem okolju, izzovemo tudi angino pektoris, ki usmeri nadaljnjo diagnostiko. Ob tem obstaja možnost, da pri pacientu pride do srčnega infarkta, kar je zaradi stalnega nadzora izjemno redko, ali do pojava motenj ritma, napadov težke sape, epizodnih dogodkov v centralnem živčnem sistemu.
 
Če po opravljenem testu sumimo, da gre za klinično pomembno obolenje srčnih žil, obstaja možnost, da bolnika sprejmemo na interni oddelek za nadaljevanje diagnostičnih postopkov v hospitalnih pogojih. Takšno hospitalizacijo predlagamo le, kadar menimo, da je takšna oblika nadaljnje diagnostike za bolnika varnejša.

Simona Poznič, dr. med., spec. int. med.
asist. Tjaša Furlan, dr. med., spec. int. med.
prim. asist. Boštjan Leskovar, dr. med., spec. int. med., FESC
asist. Veronika Grilj, dr. med., specializantka int. med.
Katja Vrbinc Vrtek, dr. med., specializantka int. med.
Aljoša Milanović, dr. med., specializant int. med.

24-urno snemanje EKG je namenjeno odkrivanju motenj ritma s hitrim ali počasnim utripom, nepravilnih ali celo nevarnih ritmov srca. Preiskava ni boleča, je pa lahko neprijetna, saj aparat in povezovalne žice deloma ovirajo vsakodnevne bolnikove aktivnosti.
Naprava, ki jo pacient dobi zjutraj ob prihodu v ambulanto, neprekinjeno snema EKG, zato je pomembno, da se elektrod ne dotika in se jih ne premika. Nosilec aparata zabeleži vso telesne aktivnosti tekom dneva in v primeru, da med snemanjem občuti hitro, počasno ali neredno bitje srca oz. domnevno motnjo ritma aktivira marker bolnika.
 
Preiskovancem priporočamo, da so ta dan oblečeni udobna oblačila, ki jih lahko nosijo 24 ur. Tuširanje med izvedbo preiskave ni možno, saj bi ob tem lahko prišlo do trajne poškodbe naprave. Potrebna je pazljivost pri uporabi aparata in povezovalnih žic z elektrodami, neupoštevanje slednjega lahko vodi v slab zapis in nepoveden izvid.

Simona Poznič, dr. med., spec. int. med.
asist. Tjaša Furlan, dr. med., spec. int. med.
prim. asist. Boštjan Leskovar, dr. med., spec. int. med., FESC
asist. Veronika Grilj, dr. med., specializantka int. med.
Katja Vrbinc Vrtek, dr. med., specializantka int. med.
Aljoša Milanović, dr. med., specializant int. med.

24-urno merjenje krvnega tlaka je namenjeno ugotavljanju urejenosti krvnega tlaka preko vsega dne in vplivu dnevnih aktivnosti (spanje, telesna dejavnost) na krvni tlak. Preiskava ni boleča, je pa lahko neprijetna, saj aparat in povezovalne žice deloma ovirajo vsakodnevne bolnikove aktivnosti. Naprava vsako uro večkrat izmeri vrednost krvnega tlaka. Priporočamo, da meritev med preiskavo pacienti ne spremljajo, saj lahko to vpliva na vrednost krvnega tlaka. Pomembno je, da nosilci aparata natančno zabeležijo vse aktivnosti preko dneva in čas nočnega počitka. Za zagotovitev čim boljše kvalitete meritev je pomembno, da je roka med meritvijo, ki traja približno 1 minuto, povsem mirna.
 
Preiskovancem priporočamo, da so ta dan oblečeni udobna oblačila, ki jih lahko nosijo 24 ur. Tuširanje med izvedbo preiskave ni možno, saj bi ob tem lahko prišlo do trajne poškodbe naprave. Potrebna je pazljivost pri uporabi aparata in povezovalnih žic z elektrodami, neupoštevanje slednjega lahko vodi v slab zapis in nepoveden izvid.

asist. Tjaša Furlan, dr. med., spec. int. med.
prim. asist. Boštjan Leskovar, dr. med., spec. int. med., FESC

6 minutni test hoje je osnovna preiskava za spremljanje funkcionalnega stanja bolnika z zmernim ali hudim srčnim popuščanjem ali tudi z motnjo prekrvavitve nog. Preiskava je enostavna, izvede jo izkušena medicinska sestra po navodilih zdravnika in v skladu s protokolom preiskave. Pred izvedbo testa se opravijo meritve krvnega tlaka, frekvence bitja srca, dihanja in zasičenosti krvi s kisikom. Pacient odgovori na vprašanje o težki sapi in utrujenosti. Nato se opravi test hoje, ki traja 6 min ob najvišji možni hitrosti hoje, kot jo izbere bolnik sam. Test se prekine prej na zahtevo bolnika ali izvajalca testa, če bolnik napora ne zmore več̌ ali ga napor ogroža. Po testu hoje se meritve ponovijo, nato pa se opravi izračun odstotka pričakovane dolžine hoje in funkcijskega razreda.

asist. Tjaša Furlan, dr. med., spec. int. med.
prim. asist. Boštjan Leskovar, dr. med., spec. int. med., FESC

Preiskavo opravljamo za oceno stanja zunajlobanjskih arterij, ki so lahko vzrok za embolične dogodke v arterijskem povirju centralnega živčnega sistema. Poleg tega, je ocena stanja teh arterij eden najboljših pokazateljev celokupnega stanja arterij oz stopnje razvitosti oz razširjenosti ateroskleroze. Preiskva na neinvazivna, za bolnike je lahko prenosljiva, povsem neboleča. Običajno sem pregled trja 15 do 30 minut, glede na vidljivost in obseg prizadetosti žilja. Nekaj dni po opravljeni preiskavi bolnik prejme izvid na dom sočasno z mnenjem o potrebi po dodatnih ukrepih.

Simona Poznič, dr. med., spec. int. med.

Preiskavo izvajamo zaradi ocene delovanja povrhnjega in globokega venskega sistema nog. Običajno se preiskava izvaja za potrebe ocene stanja po preboleli globoki venski trombozi, po povrhnjem tromoflebitisu ali za oceno stanja povrhnjih in globokih ven za potrebe vaskularnega kirurga. Preiskava se izvaja štirih položajih in sicer stoje spredaj in zadaj in leže na hrbtu in leže na trebuhu. Sama poreiskava je precej zamudna, sicer pa je neboleča in za bolnika malo obremenjujoča. Izvidi bolniki prejmejo po pošti, nekaj dni po opravljeni preiskavi. Posebne priprave bolnika pred preiskavo niso potrebne.

Simona Poznič, dr. med., spec. int. med.
prim. asist. Boštjan Leskovar, dr. med., spec. int. med., FESC